5. KUMLANSKI DAN SLADIC, 9.12.2017

Kulturna dediščina

Ti kraji so bili ljudem privlačni že v prazgodovini, saj nam viri pričajo o železnodobni poselitvi na Ključevici, Kumu in na Dobovcu. Rimska poselitev pa naj bi bila prisotna v Matici, ki se nahaja nad rimskim svetiščem v Podkraju posvečenemu vodnim božanstvom iz prvih dveh stoletij našega štetja. Kum ali sveti Kum, kot so ga imenovali včasih je že več stoletij ena najpomembnejših romarskih poti na območju Slovenije. Omenjali so ga že Janez Vajkard Valvasor v Slavi Vojvodine Kranjske, Primož Trubar v katekizmu leta 1575 in Fran Levstik v Popotovanju od Litije do Čateža.

Romarska tradicija se je ohranila vse do današnjih dni. Tako je vsako leto zadnjo nedeljo v avgustu, ki ji rečemo tudi kumska nedelja, romanje, ki se ga udeležijo pohodniki iz vseh delov Slovenije.

“Gora »Kumberg (KUM)« je nekakšna kraljica vseh drugih dolenjskih gora, s svojo silno višino je namrec vzvišena nad vsemi in gleda (kakor kraljica) v velike daljave. S Kuma se namreč vidi ne le Štajerska in Koroška, marveč tudi Hrvaška in Turčija. Obraščen je z bukovim drevjem, njegovo teme pa venča cerkev sv Neže.”, Janez Vajkard Valvasor: Slava vojvodine kranjske, Laybach-Nürnberg 1689, str. 189.

“Na veliki gori, na Kumu, se odpira silno globoka in velika luknja (Turkov prepad), v katero je nekemu kmetu pred leti padel par volov, vpreženih v jarem. Potem je pri jezeru Mitalu (ali Mitalo) prišel na dan le jarem; kje pa sta ostala vola, ni mogel nihče dognati.”, Janez Vajkard Valvasor: Slava vojvodine kranjske, Laybach-Nürnberg 1689, str. 207.

“…Natu, vi muji lubi Krajnci inu Sloveni, vas zvejstu opominjam inu na Božjem mejstu prosim, spumnite inu vprašajte, skuzi koga, koku inu kedaj so le-te ene nove cerkve v naših deželah per naših časih inu pumnenu gori prišle, so sezidane inu k nim tulikajn blaga prišlu inu prneslu, koker na tej Gori per Gorici, per Gornim Gradu, pod Gradcom nad Lublana, na Silevici, nad Laškim, na Bruniki, na Kumi inu drugdi…”, Primož Trubar, Catehismus sdveima islagama, VTibingi 1575.

Nadmorska višina je pripomogla tudi k uspešnemu razvijanju smučarskega in skakalnega športa. Skakalnica na Dobovcu se še uporablja. Po drugi svetovni vojni je bila skakalnica tudi na vrhu Kuma, vendar jo je kasneje presekala cesta na Kum.

kapelce,cerkve_KP_Kum_005 kapelce,cerkve_KP_Kum_004 gospodarsko_poslopje dolška_lipa_,_kum_016 dolška_lipa_,_kum_014